Malce daljši pregled objav in nagrad

januar 15, 2018

Že precej oddaljeno leto 2016 je bilo skoraj v celoti povezano s Škocjanskimi jamami. Poleg 3D projekta, ki se je začel vleči v skorajda pozabljenem letu 2008 in sem ga v letu 2016 končno pripeljal do zaključka, je bilo zastavljenih še nekaj dodatnih izzivov. Razlog je bil namreč v bližajoči obeležitvi okrogle obletnice vpisa jam v seznam UNESCO, glavni cilj pa izdaja fotografij v privlačni knjižni obliki. Tako sem z ekipo v nekaj akcijah prekrižaril turistične dele, najbolj zanimivi pa sta bili akciji v Hankejevem kanalu. Zadnja je bila posvečena izključno Martelovi dvorani, kjer sva s hišnim fotografom Borutom Lozejem in štiričlansko podporno ekipo (Boštjan in Mojca Vrviščar, Lara in Sara Pirjevec) naredila fotografije največje podzemne dvorane v Sloveniji.

Še pred tem je bila meseca aprila v parku Tivoli odprta razstava revije National Geographic o ameriških nacionalnih parkih in Triglavskem narodnem parku. V izbor se je uvrstila tudi moja fotografija iz druge največje podzemne dvorane v Sloveniji, ki se nahaja v Breznu pri Medvedovi konti na Pokljuki. Dvorana sama po sebi ni kaj prida fotogenična, zanimiva je predvsem zaradi ogromnih dimenzij, ki so na fotografiji poudarjene s tremi jamarji, postavljenimi na ključna mesta dvorane. Fotografija je bila tudi izbrana za članek o Triglavskem narodnemu parku v majski številki slovenske izdaje.

Maja je tudi izšla posebna knjižna izdaja revije National Geographic Najlepši kraji na svetu. Med svetovnimi znamenitostmi so v slovenskem uredništvu dodali še nekaj slovenskih lokacij, med njimi tudi Škocjanske jame. Izbrana fotografija je drugače eden izmed posnetkov že omenjene 3D predstavitve. Proti koncu leta pa je izšel še obširen članek o Škocjanskih jamah v decembrski številki slovenske izdaje National Geographica. Uvrščene so bile fotografije z zadnjih akcij in dodatne fotografije Boruta Lozeja, doživljajsko besedilo pa je nastalo izpod rok Boruta Perica. Ves trud lahko strnem le v eno besedo – čudovito!

Februarja 2017 sem bil kot razstavljalec povabljen na nizozemski festival gorniškega filma. Razstava je bila seveda jamsko obarvana, kar je morda nenavadna tema za takšen festival, vendar je bila lepo sprejeta, čeprav nizozemci ne premorejo niti jam in niti gora. Odmevnejša je bila gotovo razstava Vlade Republike Slovenije z naslovom “I Feel Slovenia. I Feel Culture.“, ki se je odpirala po različnih evropskih mestih, sam pa sem sodeloval s fotografijo iz Magdalene jame. Na žalost razstave ni gostilo tudi kakšno slovensko mesto, tako da si je nismo uspeli ogledati, je bila pa verjetno podobna že prejšnji ob 25. obletnici Republike Slovenije, z velikimi panoji in dostojnimi povečavami.

Aprila so pri spletni ediciji revije Wired objavili prispevek o “epičnih” instagram profilih z jamsko tematiko in med šest izbranih uvrstili tudi mojega. Nemška ekspozitura je šla še korak dlje in me uvrstila med 12 fotografov narave na instagramu, ki bi jim morali slediti. Odziv na prispevka je bil precejšen, posledica tega pa nekaj zanimivih objav. Najbolj sem navdušen nad pogovorom v oddaji/podcastu Strašno hudi, ki ga pripravljata novinarki Klara Škrinjar in Maja Čakarić. V domiselno sestavljeni oddaji smo se dotaknili mojega ustvarjanja skozi različne poglede, piko na i pa je s svojimi razmišljanji dodal še Boštjan Vrviščar, dolgoletni jamsko-fotografski “suženj”. V načrtu je bil tudi krajši prispevek za oddajo Svet na Kanalu A, kar smo v enem dnevu tudi marljivo posneli. Šlo je za prijeten pogovor in malo šolo jamske fotografije (rezultat je spodaj), zakaj ni prišlo do objave, pa mi kljub nekajkratnemu poizvedovanju ni uspelo izvedeti. Škoda.

Je bilo pa zato več sreče z intervjujem za prilogo Manager v reviji Finance, ki ga je pripravil Gorazd Suhadolnik, kar je že v štartu obetalo, da ne bo šlo le za suhoparno naštevanje podatkov. Zagotovo pa ne smem mimo objave, ki je bila objavljena v tedniku Mladina. Tam je Vanja Pirc smiselno povezala moje dosedajšnje delo, misli in priznanja v lepo celoto, kar je zagotovilo enega lepših prispevkov.

Sledila je še ena objava v slovenski izdaji National Geographica, tokrat v prenovljeni rubriki Raziskujemo. Za ta prispevek smo obiskali jamo Kraško zlato na sežanskem krasu, v kateri so raziskovalci odkrili vodo, kar je za te kraje veliko odkritje. Tokrat sem ob fotografiji prispeval še besedilo, kar se mi zdi v primeru jamske fotografije nujen sopotnik. Marsikomu namreč ni jasno, kaj se v jamah sploh počne, kakšen trud zahteva jama in kaj na sliki sploh je. Takšen je na primer izgled ekipe, ki je dan preživela s pravim kraškim zlatom – blatom!

 

Za konec tega daljšega pisanja pa še nekaj o nagradah. Ni jih bilo veliko, pravzaprav lahko omenim le tretje mesto na natečaju Balkanske speleološke zveze v kategoriji “jamske lepote”, pri ostalih pa nekako ni bilo posluha za vidnejše uvrstitve. Pa več sreče prihodnjič.

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja